Pojdi na vsebino

Element 7. periode

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Perioda 7 v periodnem sistemu
Vodik Helij
Litij Berilij Bor (element) Ogljik Dušik Kisik Fluor Neon
Natrij Magnezij Aluminij Silicij Fosfor Žveplo Klor Argon
Kalij Kalcij Skandij Titan (element) Vanadij Krom Mangan Železo Kobalt Nikelj Baker Cink Galij Germanij Arzen Selen Brom Kripton
Rubidij Stroncij Itrij Cirkonij Niobij Molibden Tehnecij Rutenij Rodij Paladij Srebro Kadmij indij Kositer Antimon Telur Jod Ksenon
Cezij Barij Lantan Cerij Prazeodim Neodim Prometij Samarij Evropij Gadolinij Terbij Disprozij Holmij Erbij Tulij Iterbij Lutecij Hafnij Tantal Volfram Renij Osmij Iridij Platina Zlato Živo srebro Talij Svinec Bizmut Polonij Astat Radon
Francij Radij Aktinij Torij Protaktinij Uran (element) Neptunij Plutonij Americij Kirij Berkelij Kalifornij Ajnštajnij Fermij Mendelevij Nobelij Lavrencij Raderfordij Dubnij Siborgij Borij Hasij Majtnerij Darmštatij Rentgenij Kopernicij Nihonij Flerovij Moskovij Livermorij Tenes Oganeson

Element 7. periode je eden izmed kemijskih elementov v šesti vrstici (ali periodi) periodnega sistema. Tabela periodnega sistema ima vrstice, ki predstavljajo periode. Položaj elementa v periodnem sistemu je povezan z razporeditvijo elektronov po lupinah, podlupinah in orbitalah. Perioda periodnega sistema, v kateri je element, se ujema s številom lupin, ki jih zasedajo njegovi elektroni. Od leve proti desni se vsakemu naslednjemu elementu poveča število elektronov za ena. Zato se elementi v isti periodi razlikujejo po lastnostih. Vsaka perida se začne z alkalijskim elementom, ki ima en valenčni elektron, in se konča z žlahtnim plinom.[1] Šesta perioda vsebuje 32 elementov, ki se začnejo s francijem in zaključijo z oganesonom.

Vsi elementi sedme periode so radioaktivni.

Elementi

[uredi | uredi kodo]
Kemični element Blok Elektronska konfiguracija Pogostost
 
87 Fr Francij blok s [Rn] 7s1 iz razpada
88 Ra Radij blok s [Rn] 7s2 iz razpada
89 Ac Aktinij blok f [Rn] 6d1 7s2 (*) iz razpada
90 Th Torij blok f [Rn] 6d2 7s2 (*) prvobitni
91 Pa Protaktinij blok f [Rn] 5f2 6d1 7s2 (*) iz razpada
92 U Uran blok f [Rn] 5f3 6d1 7s2 (*) prvobitni
93 Np Neptunij blok f [Rn] 5f4 6d1 7s2 (*) iz razpada
94 Pu Plutonij blok f [Rn] 5f6 7s2 iz razpada
95 Am Americij blok f [Rn] 5f7 7s2 sintetični
96 Cm Kirij blok f [Rn] 5f7 6d1 7s2 (*) sintetični
97 Bk Berkelij blok f [Rn] 5f9 7s2 sintetični
98 Cf Kalifornij blok f [Rn] 5f10 7s2 sintetični
99 Es Ajnštajnij blok f [Rn] 5f11 7s2 sintetični
100 Fm Fermij blok f [Rn] 5f12 7s2 sintetični
101 Md Mendelevij blok f [Rn] 5f13 7s2 sintetični
102 No Nobelij blok f [Rn] 5f14 7s2 sintetični
103 Lr Lavrencij blok d [Rn] 5f14 7s2 7p1 (*) sintetični
104 Rf Raderfordij blok d [Rn] 5f14 6d2 7s2 sintetični
105 Db Dubnij blok d [Rn] 5f14 6d3 7s2 sintetični
106 Sg Siborgij blok d [Rn] 5f14 6d4 7s2 sintetični
107 Bh Borij blok d [Rn] 5f14 6d5 7s2 sintetični
108 Hs Hasij blok d [Rn] 5f14 6d6 7s2 sintetični
109 Mt Majtnerij blok d [Rn] 5f14 6d7 7s2 (?) sintetični
110 Ds Darmštatij blok d [Rn] 5f14 6d8 7s2 (?) sintetični
111 Rg Rentgenij blok d [Rn] 5f14 6d10 7s1 (?) sintetični
112 Cn Kopernicij blok d [Rn] 5f14 6d10 7s2 (?) sintetični
113 Nh Nihonij blok p [Rn] 5f14 6d10 7s2 7p1 (?) sintetični
114 Fl Flerovij blok p [Rn] 5f14 6d10 7s2 7p2 (?) sintetični
115 Mc Moskovij blok p [Rn] 5f14 6d10 7s2 7p3 (?) sintetični
116 Lv Livermorij blok p [Rn] 5f14 6d10 7s2 7p4 (?) sintetični
117 Ts Tenes blok p [Rn] 5f14 6d10 7s2 7p5 (?) sintetični
118 Og Oganeson blok p [Rn] 5f14 6d10 7s2 7p6 (?) sintetični

(?) Predvideno

(*) Izjema glede na Pravilo Madelung.

Zanesljivi viri, ki se ukvarjajo s tem, se na splošno strinjajo s tem, da se blok f začne z aktinijem.[2] Vendar je v mnogih učbenikih zapisano, da so Ac in Rf–Cn elementi bloka d, in, da blok f na dva dela razdelijo Th–Lr. Začasno 2021 IUPAC poročilo o tem vprašanju nakazuje, da je tukaj prikazana oblika boljša, vendar še ni postala uradna IUPAC tabela IUPAC.[3]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. Julijana Rodeš (2016). Periodni sistem elementov (PDF) (diplomska naloga). Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko. str. 11. COBISS 22503944.
  2. Jensen, William B. (2015). »The positions of lanthanum (actinium) and lutetium (lawrencium) in the periodic table: an update«. Foundations of Chemistry. 17: 23–31. doi:10.1007/s10698-015-9216-1. Pridobljeno 28. januarja 2021.
  3. Scerri, Eric (18. januar 2021). »Provisional Report on Discussions on Group 3 of the Periodic Table«. Chemistry International. 43 (1): 31–34.